Lokacijska izboljšava podatkov o parcelah in tlorisih stavb

Kakovostni prostorski podatki so ključni pri številnih odločitvah v prostoru. Posebno vlogo pri načrtovanju, upravljanju in spremljanju dejavnosti v prostoru imajo podatki katastra nepremičnin. V Sloveniji je kataster nepremičnin temeljna evidenca o nepremičninah, a točnost podatkov v tem katastru ni vedno primerna.

Kdaj je potrebna lokacijska izboljšava

Uporaba podatkov katastra nepremičnin je lahko precej omejena zaradi slabše točnosti lokacijskih podatkov tega katastra. Slabi lokacijski podatki se kažejo kot večja odstopanja (tudi za več metrov) med katastrskim načrtom (prikazuje meje parcel in parcelne številke) in stanjem v naravi. Odstopanja so nastala kot posledica različnih uporabljenih tehnologij izmere in postopkov vzdrževanja načrtov skozi čas. Odstopanja postanejo očitna še posebej takrat, ko želimo katastrski načrt uporabiti za namen prekrivanja z drugimi sloji, npr. s slojem ortofota.

Zakaj je treba izboljšati lokacijske podatke katastra nepremičnin

Postopek izboljšave katastrskega načrta ne odpravi grobih napak, ki so nastale pri vzdrževanju katastra nepremičnin, ne nadomesti urejanja mej, niti ne nadomesti geodetskega načrta. Kljub temu pa z izboljšavo dosežemo vrsto koristi – pridobljeni katastrski načrt namreč postane skladen z ortofoto načrtom in drugimi načrti (npr. načrti gospodarske javne infrastrukture). Zemljiškokatastrski prikaz postane verodostojnejši prikaz stanja prostora in zato dobra podlaga za občinski prostorski načrt in idejne projekte, predvsem za gradnjo infrastrukture. Omogoča pregled ažurnosti zemljiškega katastra. Poleg tega je nastali zemljiškokatastrski prikaz primeren za uporabo geografskih informacijskih sistemih, saj zagotavlja večjo točnost podatkov katastra nepremičnin. In navsezadnje omenjena metodologija predstavlja tudi pomemben finančni prihranek, še zlasti v primerjavi z novo izmero, ki je dolgotrajna in povezana z velikimi stroški.

Lokacijska izboljšava omogoča:

• lažjo pripravo in uveljavljanje občinskih in državnih prostorskih načrtov, ukrepov kmetijske politike, varovanja okolja
• lažje vrednotenje in obdavčitev nepremičnin
• lažje upravljanje z objekti prometne in komunalne infrastrukture
• boljše razumevanje lastninsko-pravnih razmerij in lažje načrtovanje posegov v prostor

Kako poteka lokacijska izboljšava

Najboljši lokacijski podatki so rezultat postopkov ureditve mej, komasacij in novih izmer, ko izvedemo izmero katastrskih točk z želeno natančnostjo. A zahtevnost teh postopkov ne omogoča pridobitve ustreznih lokacijskih podatkov na območju cele države in jih izvajamo predvsem lokalno na zahtevo lastnikov ali investitorjev.

Izboljšavo lokacijske natančnosti podatkov je možno doseči tudi z drugimi metodami. Pri LGB uporabljamo metodologijo, po kateri izračunamo lege novih katastrskih točk s homogenizacijo podatkov po t.i. membranski metodi. Vhodni podatki za homogenizacijo so zemljiškokatastrske točke, izmerjeni mejniki in analiza zbirke listin ter ortofoto načrtov. Z uporabo membranske metode zelo učinkovito izboljšamo položajno točnost katastrskega načrta še zlasti na urbanih območjih, kjer je veliko obstoječih točk in je zemljiški kataster kakovostno vzdrževan. Na takih območjih lahko dosežemo standardni odklon položaja novih točk cca. ± 0,5 m.

Ker je natančnost katastrskega načrta na območju Republike Slovenije zelo različna in ponekod obstajajo tudi območja z zelo slabo natančnostjo, LGB s predhodno analizo podatkov katastra nepremičnin najprej preveri in določi tiste dele katastrske občine, kjer je izboljšava katastrskih podatkov res smotrna.

Kdo lahko naroči lokacijsko izboljšavo

Izboljšavo lokacijskih podatkov katastra nepremičnin lahko naroči državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali druga zainteresirana fizična ali pravna oseba, ki izkaže pravni interes.

Kdo so stranke v postopku lokacijske izboljšave

Stranka v postopku je naročnik geodetske storitve.

Kdaj je lokacijska izboljšava zaključena

Izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra je zaključena, ko Geodetska uprava o vpisu lokacijsko izboljšanih podatkov obvesti vlagatelja zahteve. Podlaga za evidentiranje je elaborat lokacijske izboljšave. Ta vsebuje prikaz obstoječih podatkov, predlog lokacijsko izboljšanih podatkov z navedbo njihove točnosti in podatke o načinu izvedbe lokacijske izboljšave.

Katere podatke pričakujemo od stranke

Za postopek lokacijske izboljšave potrebujemo katastrske točke iz baze katastra nepremičnin, na terenu izmerjene mejnike, zbirke listin katastra nepremičnin in ortofoto načrte.